Tukaj zavijte levo, sedaj se držite desne, tukaj zavijte levo in prispeli ste na cilj. Tako je bila slišati moja navigacija, le da sem v trenutku, ko bi mogla prispeti na cilj, stala na cesti sredi manjšega gozda. Poskusila sem znova, tokrat brez navigacije, saj ni težko najti po številkah, vas pa tudi ni izgledala velika. Vse lepo in prav, če se ne voziš mimo številk, ki si sledijo 12, 13, 34a, 48....
Nič, poklicati je bilo treba in že čez par minut me je pričakal mladi očka in me usmeril v pravo smer.
Na toplem pa me je že čakal mali Oskar, malo dremal, malo opazoval.
Najprej smo naredili nekaj zbujenih fotografij, potem je imel pa zadosti in je zaspal. Jaz pa v akcijo.









