Počasi bo treba nehati pisati o vsem tem snegu in mrazu, pa kaj, ko je noč preden sem se odpravila k Janu, spet zima pokazala svojo moč. Dobro, da pot do njega ni bila dolga in da smo bili na toplem.
Fantič me je počakal zbujen, tako da sva si eden drugega malo ogledala, se spoznala in malo pogovorila. No, jaz sem govorila, on pa me je opazoval :) Ponavadi gre tako nekako, včasih mi kaj povejo tudi malčki.
Za pripravo odejic in postavitve sem imela kar precej časa, saj mi je Jan kaj kmalu pokazal, da ne misli kar prespati svojega dne, hotel je videti kaj se dogaja. No, mamica je poskrbela za njegovo malico, jaz sem iz rokava potegnila par trikov za uspavanje in s skupnimi močmi nama je uspelo. Vsaj za toliko časa, da je pokazal svoje zaspane poze, pa kakšen nasmešek nama je namenil v zahvalo za najin trud.
Fantu so že kar v štartu pokazali, kaj se da zabavnega početi in svojo opravo je že dobil. Mamica in očka sta namreč plezalca in kar ne dvomim, da ne bo tudi njega potegnilo v to smer.









