Ker je bilo zunaj oblačno, še dež je padal, je Tilen k meni prišel primerno zavit - medo v lupinici. Mogla sem malo odmakniti kosmato odejico, da sem ga sploh našla. Pa je zadovoljno spal.
Seveda se je kmalu zbudil, saj se v varni lupinici ne da pozirati. Pa ni ostal dolgo zbujen, malo pretegovanja na odejicah, malo malice pri mamici, zraven pa še prijetno brnenje radia in toplota, ki ga je obdajala... kdo bi ostal zbujen v takšnih razmerah.
Kmalu je spal tako trdno, da so nastale prav prisrčne fotografije. Škoda, da je nas čas tako hitro minil. In res, prav nič ni bil vesel, ko smo ga prestavili s pikaste škatle. Mene je pa skrbelo, da bo pretrda in ne bo udobna :)







