Svit, 12 dni

Tokrat me je pot vodila v meni še popolnoma neznane kraje. Ker sem doma zelo blizu Avstrije, sem se odpravila na zelo prijetno vožnjo po južnem delu naše sosednje države.

Le čez Ljubelj sem morala prevoziti nekaj ostrih ovinkov, potem pa sem vozila po takšnih prijetnih hribih in dolinah, da sem kar hitro pozabila na Ljubeljske serpentine.

Mamica mi je že prej povedala, da fantič veliko bolj zadovoljno spi popoldne, zato smo se pač za naše druženje dogovorili v popoldanskih urah. In res, po malo pretegovanja in uvodnega spoznavanja je mladenič zaspal. Namenil mi je malo nasmeškov, kakšno njegovo značilno šobico, še domača psička je bila vključena v fotografiranje. Najbolj všeč se mi pa zdi, da mu je bilo v mali nizki košarici, kjer sva z mamico hitro menjavali rutkice in kapice.

Tudi cela družina se je prav lepo postavila pred moj objektiv!

Opravili smo vse, kar smo si zastavili in bil je čas, da se v spremstvu zahajajočega sončka odpravim domov, po dolgi vijugasti, z večernim soncem obsijani cesti.